listen to Thobela FM - Current Affairs
Moetapele wa Bolsheviks party Seun Mogotsi o sola sepheto sa mmuso wa Limpopo sa go rekela magosi difatanaga tsa mabaibai
Moetapele wa Bolsheviks party Seun Mogotsi o sola sepheto sa mmuso wa Limpopo sa go rekela magosi difatanaga tsa mabaibai
Lehono go letetswe gore tona ya matlotlo Enoch Godongwana a dire tsebišo mabapi le katološo ya kimollo ya makhura ya nakwana yeo e phethagaditšwego kgwedi ya go feta
Lehono go letetswe gore tona ya matlotlo Enoch Godongwana a dire tsebišo mabapi le katološo ya kimollo ya makhura ya nakwana yeo e phethagaditšwego kgwedi ya go feta
Poledishano le moseka-seki wa dipoletiki, Enoch Maponya, ka leeto la tokologo ya Afrika Borwa
Poledishano le moseka-seki wa dipoletiki ka leeto la tokologo ya Afrika Borwa
Poledišano le ntate Nakana elego moholofadi, yoo a rego baholofadi tokologo ga ba e bone go dinamelwa tsa bohle.
Poledišano le ntate Nakana elego moholofadi, yoo a rego baholofadi tokologo ga ba e bone go dinamelwa tsa bohle.
Poledišano le moetapele wa GIWUSA, Mametlwe Sebei ka tokologo ya bašomi.
Poledišano le moetapele wa GIWUSA, Mametlwe Sebei ka tokologo ya bašomi.
Mokgatlo wa Afrika Mayibuye o re maAfrika Borwa ga se a lokologa ka nnete.
Mokgatlo wa Afrika Mayibuye o re maAfrika Borwa ga se a lokologa ka nnete. Mokgatlo o shupa maemo a godimo a bohloki, tlhokego ya mešomo le tlhaelelo ya ditirelo tša motheo.
Badira dikgopelo tsa mphiwafela wa leago tikologong ya Ga Mathatha ka ntlenyana ga Lebowakgomo ka Limpopo ga ba hwetse thuso yeo ba e hlokago kantorong ya selegae.
Badira dikgopelo ba re feditse dikgwedi tse tlhano ba letetse go kwa go tswa go lekala la ditirelo tsa mphiwafela SASSA.
Poledisano le molekgotlaphethisi wa maphelo ka Limpopo Dieketseng Mashego a kgonthisisa gore maseana a mabedi go tswa go a mararo ao a belegwego go tee a hlokofetse.
Molekgotla-phethisi wa maphelo Dieketseng Mashego ore maseana ao a mabedi a belegwe ana le bothata bja go hema bja mafahla le pelo go le bjalo ga bjale go setse le tee fela.
Poledisano le ngaka ya basadi Dr Abel Rammoba ele ge re ruma beke ya bosetshaba ya temoso ya go hloka thari go ba mathata a pelego.
Dr Abel Rammoba o eletsa setshaba go thekga balekani le go ithuta ka mathata a pelego go kwesisa bokaone seemo seo ba ikhwetsago ba le ka tlase ga sona eseng go ba gobosha go ba kgetholla.
Pego ka ditheeletso tsa komishene ya Madlanga
Khomisene ya Madlanga e tsinketse le go sekaseka melaetsa ya magareng ga motlatsa mohlankedi mogolo wa maphodisa a Tshwane yoo a fegilwego- Umashi dlamini le sersante Fannie Nkosi.
Poledishano le Molelledi wa Komishini ya Teka tekano ya bong Javu Baloyi
Komišene ya tekatekano ya bong e amogela ka tša borutho go bulwa ga lefelo la diteko tša madi probenseng ya Kwazulu Natal ka ge seo ele kgatelopele go lwantšhana le dikgaruru tsa bong
Presdent Ramaphosa o hlomile komiti ya go shogana le gp hloka teka tekano lefaseng ka bophara
Presidente Cyril Ramaphosa o re bothata bjo bogolo bjoo lefase le lebaganego nabo ke hlokego ya tekatekano, gomme se, se kotsi lefaseng
Mmoleledi wa sekema sa thekgo ya masheleng go baithuti Ishmael Mnisi a tiiseletsa gore bahlankedi ba lesometee ba kollege ya hlahlo ya Lephalale le dikhampani tse nne balatofatswa ka go tjabetsa sekema sa NSFAS le bomenetsa.
Mmoleledi wa NSFAS Ishmael Mnisi ore balatofatswa le dikhampani tse nne ba tla tswelela gape kgorongtsheko ya go ikgetha bosenyi bja kgwebo letsatsi la 7 kgweding ya May/Mopitlo.
Tse dingwe tsa diphati tsa dipolotiki tseo di emetswego palamenteng di amogetse magato ka presidente, ago fega komishenara ya bosetshaba ya maphodisa General Fannie Masemola.
Le ge go le bjalo ba ba ngwe ga se ba thabishe ke go thwalwa ga komoshera ya maphodisa ya motswa oswere Puleng Dimpane.
Pego:Dithulano magareng ga ANC le SACP di gaketše, ka ge SACP e tiišeletšago gore e tla tsenela phenkgišano ya dikgetho tšeo di tlago tša mebasepala ikeme
Dithulano magareng ga ANC le SACP di gaketše, ka ge SACP e tiišeletšago gore e tla tsenela phenkgišano ya dikgetho tšeo di tlago tša mebasepala ikeme
Poledišano le setsebi sa merero ya bosenyi ka go fegwa ga mokomišinare wa bosetšhaba wa maphodisa Fannie Masemola
Poledišano le setsebi sa merero ya bosenyi ka go fegwa ga mokomišinare wa bosetšhaba wa maphodisa Fannie Masemola
Poledisano le mmeyara wa mmasepala wa selegae wa Modimolle Mookgophong ka ketelo ya bona le makhanselara a mangwe ditikologong tseo di amilwego ke mafula.
Mmeyara wa Modimolle Mookgophong Anna Mboweni ore ba tsene fase go leka go thusana le malapa ao mengwako ya bona e sentswego ke mafula.
Khomisene ya go ikema ya dikgetho IEC e phaetse ka thoko tshishinyo malebana le kgopelo ya go shutisha dikgetho tsa mebuso selegae tseo di tlago.
Boetapele bja IEC bo ka KwaZulu-Natal go swara dikopano le bakgathatema ba go fapana go akaretsa mekgatlo ya dipolotiki go tshosolosa kholofelo le tshepo ya bakgethi pele ga dikgetho tsa mebuso selegae
Komiti mererong ya polokego ya setšhaba ka Limpopo, e ipiletša go badudi ba Mmotong wa Bogobe Ga-Maja, go se e tšeele molao matsogong
Se ka ge batho ba bararo ba hlokagetše morago ga go ja dijo tša lehong ka tikologong ye.
Moruti wa Limpopo ka Blouberg o latofatswa ka go kata bana ba babedi
Moruti wa Limpopo yoo a latofatswago ka go kata basetsana ba babedi beila ya gagwe e shutisitswe go ba go fihla kgweding ya May kgorongtsheko ya masetrata wa Senwabarwana
Save video to ...